The architect Andreja Damjanov, who was born in Tresonche, was one of the biggest Macedonian architects of the 19th century. His works are spread throughout the Balkans, and he was especially emphasized in the construction of Orthodox Christian church objects. Today in Macedonia, every year the "Andreja Damjanov Prize" for the best architectural work of the year is awarded.

arh. ANDREJA DAMJANOV

(1813-1878)

Ostavaj}i zad sebe okolu 40 arhitektonski dela, treson~anecot Andreja Damjanov e najplodniot graditel od familijata Renzovski-Damjanovi. Toj istovremeno se afirmira i kako najpoznat majstor od Makedonija vo tekot na 19 vek i e eden od najpoznatite graditeli na Balkanot vo toa vreme.

Deloto na Andreja Damjanov pretstavuva afirmacija na grade`ni{tvoto vo Makedonija, koe vo tekot na 19 vek bilo mnogu razvieno. Toj bil tvorec na golemiot soboren pravoslaven hram "Sveta Bogorodica" vo Skopje, zapalen od fa{istite vo Vtorata svetska vojna, no i na golemiot hram vo manastirot "Sveti Joakim Osogovski". Negovoto ime deneska go nosi najpresti`nata nagrada od oblasta na arhitekturata vo Makedonija, a patron e i na Arhitektonskiot fakultet na Univerzitetot "Sveti Kiril i Metodij" vo Skopje

Potekloto

Andreja Damjanov poteknuva od tresone~koto semejstvo Renzovski-Damjanovi, semejstvo vo koe majstorskiot zanaet se odgleduval niza decenii, predavan od koleno na koleno i od kade poteknuvaat golem broj poznati majstori-graditeli, kopani~ari i zografi. Pradedoto na Andreja, Siljan Renzovski, bil poznat majstor i so svojata tajfa gradel najmnogu vo Trakija, Edrene i Carigrad.

Sinovite na Siljan, Jankula i Stefan, isto taka rabotele kako majstori, gradej}i vo Solun, Drama, Kavala, Serez i Izmir. Sinot na Jankula, Damjan, gradel crkvi okolu Solun, no isto taka i vo Bugarija, vo Samokov i Plovdiv, a vo Makedonija najmnogu gradel po selata vo Ov~e Pole, okolu Gevgelija i na drugi mesta.

Vo Skopje toj ja po~nal gradbata na soborniot pravoslaven hram "Sveta Bogorodica" (skica - desno) {to ja zavr{uvaat negovite sinovi vo 1835 godina. So ovoj objekt, golem po svoite dimenzii, so bazilikalen tip na osnova, majstorot Damjan, tatkoto na Andreja, se afirmira kako majstor so golemi mo`nosti vo re{avaweto na slo`enite arhitektonsko konstruktivni problemi.                                                                                                                                                                                                   "Sveta Bogorodica"-Skopje

Damjan imal ~etiri sina: \or|i, Andreja, Kosta i Nikola. Postariot brat na Andreja, \or|i Damjanov bil zograf, a Nikola kopani~ar, dodeka Kosta rabotel kako majstor graditel i zograf. Site ~etvorica bra}a rabotele vo edna tajfa, no me|u niv najmnogu se istaknuval Andreja. Toj go prezemal rakovodstvoto na tajfata i okolu 1850 godina se preselil vo Veles.                                      

Andreja Damjanov majstorskiot zanaet go nau~il rabotej}i vo tajfata na svojot tatko i u{te kako mlad poka`uval golema naklonetost kon grade`ni{tvoto.

Prvite godini rabotel na izgradba na crkvi vo Makedonija. Potoa rabotel vo Srbija, vo Bosna i Hercegovina, povtorno na crkovni objekti, afirmiraj}i se kako sposoben majstor-graditel, eden od najpoznatite majstori vo toa vreme na Balkanot.

Negovoto ime stanalo poznato niz cela jugoisto~na Evropa, a za nego i negovite dela pi{uvale i stranskite patopisci.

Rabotej}i zaedno so svojot tatko na objekti vo razni kraevi vo Makedonija, Andreja imal mo`nost da se zapoznae so bogatoto arhitektonsko nasledstvo na svojata zemja. Zapoznavaj}i gi taka konstruktivnite, funkcionalnite i oblikovnite elementi na na{ata stara arhitektura, toj gi pro{iril svoite arhitektonski znaewa, inspiriraj}i se od tvore{tvoto na starite majstori. Taka, Andreja Damjanov sozdal novi arhitektonski re{enija bazirani vrz doma{nata tradicija. No, toj se ugleduval i na poznatite srednovekovni manastiri na Balkanot. Se u~el od niv i vgraduval oddelni elementi vo kompoziciite na svoite objekti.

Andreja se ugleduva i na sovremenite arhitektonski dvi`ewa. Taka, toj primenuval vo kompoziciite na svoite objekti i renesansni i barokni elementi, pokraj vizantiskite, a primer za toa se crkvite vo Smederevo, Ni{, Saraevo i Mostar.

Pokraj verski objekti, Andreja Damjanov gradel i objekti od oblasta na profanata arhitektura. Taka za vreme na gradbata na crkvata vo Saraevo toj izgradil i edna golema kasarna za potrebite na turskiot asker, a rabotel i na popravkata na saat kulata vo gradot. Za spomenatata kasarna majstorot Andreja izrabotil model vo drvo so koj otpatuval vo Carigrad. Spored predanieto za ova delo Andreja bil odlikuvan od sultanot so orden i pravo da nosi sabja.

Pravoslavnite hramovi - eksterier (nadvore{nost)

Pogolemiot broj od crkvite {to gi konstruiral Andreja, re{eni se kako trikorabni baziliki, so dosta golemi dimenzii so visoko izdignati korabi, osobeno centralniot. Me|utoa, majstor Andreja primenuval i drugi tipovi osnovi. Taka na primer, crkvata "Sveti \orgi" vo Smederevo e kombinacija na bazilikalno re{enie so vpi{an krst i trikonhos so pet kupoli i kula kambanarija na zapadnata strana.

So pet kupoli se re{eni i crkvite vo Ni{, Saraevo, Mostar, vo Gorno ^i~evo, a so pove}e kupoli centralniot hram vo manastirot "Sveti Joakim Osogovski" kaj Kriva Palanka.

Izgradbata na vaka golemi objekti, kako {to se sobornite crkvi, bara i odredeni tehni~ki i konstruktivni poznavawa. Andreja Damjanov se istaknuva kako dobar poznava~ na konstrukciite {to gi primenuva vo dosta hrabri re{enija.

Fudiraweto isto taka go primenuva vo neophodni slu~ai, dosta uspe{no. Vo crkvata "Sveti \orgi" vo Smederevo, koja e gradena vo koritoto na Petrijeva~kiot potok, Andreja poka`al golemi poznavawa od oblasta na fundiraweto. Fundirawe e izvr{eno i pri gradbata na crkvata vo Ni{.

Poznat kako dobar majstor za gradewe na crkvi, Andreja bil povikan da ja prodol`i gradbata na mostarskata crkva. Ovaa crkva ja po~nal nekoj majstor Spasoje Vuli}, no bidej}i po ~etiri godini gradba po~nale da pukaat stolbovite, a podocna i yidovite, go povikale majstorot Andreja da go prodol`i gradeweto na crkvata. Toj ja prifatil pokanata i so grupa majstori od negovata tajfa ja zazdravel postojnata konstrukcija i ja zavr{il crkvata vo 1872 godina.

Tehni~kite poznavawa na Andreja Damjanov doa|aat do izraz i pri gradbata na crkvi locirani na dosta strmni, nepogodni tereni za gradba. Na primer, crkvata "Sveti Pantelejmon" vo Veles, potoa crkvata na manastirot "Sveti Joakim Osogovski", za koja sozdava potrebni platoa za gradba, a samite objekti gi vklopuva vo neposredniot ambient.

Inaku, crkvite gi gradi od me{an materijal. Obemnite yidovi gi gradi vo kamen ili tula koi potoa glavno se malterisani. Na pooddelni objekti vo Makedonija, apsidite i }o{iwata na zgradite se obraboteni vo kamen (crkvite vo "Sveti Joakim Osogovski", "Sveti Pantelejmon" vo Veles, "Sveta Bogorodica" vo {tipsko Novo Selo i drugi). (Foto - levo: Presek na hramot "Sveti Pantelejmon" vo Veles).

Portalite, prozorskite otvori i zavr{nite venci se obrabotuvani isto taka vo kamen, a pri pooddelni objekti tie se yidani i malterisani. Za pokrivnite delovi na crkvite majstor Andreja upotrebuva drvena rabic konstrukcija vo izgradbata na svodovite i kupolite. Lacite pome|u stolbovite se izveduvani vo drvena konstrukcija.

Interesno e da se navede i na~inot na izvedbata na drvenite stolbovi vo naosot koi se malterisani i imitiraat kamen, {to majstor Andreja gi primenuva vo svoite objekti. Za da se dobie kru`en presek, a istovremeno i malterot da se dr`i podobro, primenuvano e slednovo: na drveniot stolbec bile potisnuvani letvi~ki, a potoa se obvitkuvalo debelo ja`e preku koe se nafrluval malter. So boewe se te`neelo da se postigne imitacija na kamen.

Andreja posvetuval golemo vnimanie na estetskoto oblikuvawe na pooddelnite konstruktivni detali.

Prostornata plastika na negovite crkvi glavno e dosta razviena, osobeno na onie vo Srbija. Primenata na pove}e kupoli i kula kambanarija na zapadnata strana isto taka ja zbogatuva prostornata plastika (crkvite vo Ni{, Smederevo, Saraevo, Ni{).

Vo obrabotkata na fasadnite povr{ini majstorot Andreja osobeno vnimaval. Toa doa|a do izraz vo pooddelni crkvi vo Srbija, kako i vo nekoi drugi. Toj obi~no po horizontala gi ras~lenuval fasadite so pilastri postaveni pome|u prozorskite otvori, kako i so samite prozorski otvori, pri {to se sozdaval ritam vo kompozicijata na fasadnite platna. Osobeno bogato gi obrabotuval isto~nite fasadi na tie objekti. Apsidite se obi~no pove}estrano re{avani, so vitki koloni na ivicite, a zavr{uvawata so profiliran venec.

Pod zavr{niot venec na nekoi crkvi postavuva friz od slepi arkadi na konsoli (na primer na crkvite vo Smederevo i Ni{).

I ovde, pri ras~lenuvaweto na fasadite, se primeneti elementi od srednovekovnata arhitektura, renesansata i barokot. Nekade tie se poednostavni, po~isti, kako pri ras~lenuvaweto na fasadite na sobornata crkva vo Ni{, a na nekoi objekti istite se porazigrani.

Majstorot Andreja posvetuval posebno vnimanie i na obrabotkata na portalite i prozorskite otvori. Kaj portalite vidno e zastapena reljefnata plastika i toa vegetabilnata kombinirana so ne{to popolna zoomorfna plastika (pretstavuvawe `ivotni). Zastapeni se barokni formi pri koi doa|a do izraz odmerenosta i preciznosta vo obrabotkata na kamenot. Profilite se precizno izvedeni, isto kako i lisjata na kapitelite i raznite pretstavi na fantasti~ni `ivotni.

So svojata bogata plasti~na obrabotka osobeno se istaknuvaat portalite vo mostarskata crkva kako i zapadniot portal na crkvata vo manastirot "Sveti Joakim Osogovski".

Skulptoralni pretstavi na angeli i `ivotni sretnuvame i vo ukrasuvaweto na apsidite (na primer vo "sv. Joakim Osogovski", na crkvata "Sveti Nikola" vo Kumanovo i drugi).

Plasti~no se obrabotuvaat vo kamen i prozorskite otvori, potoa kapitelite, lacite na zavr{nite venci. Reljefnata plastika e zastapena i vo dekoriraweto na kapitelite vo vnatre{nosta na objektite izvedena vo drvo.

Pravoslavnite hramovi - enterier (vnatre{nost)

Vo vnatre{nosta, crkvite se dosta prostrani i deluvaat impozantno, {to e ovozmo`eno kako so gol eminata na prostorot, taka i so arhitektonskata obrabotka na vnatre{nosta.

So bogatstvo na formi vo enterierot osobeno se istaknuva obrabotkata na zapadnata strana kade {to se izdigaat galerii na dva kata vo razigrana i istovremeno monumentalna barokna koncepcija. Tuka bi se spomenale galeriite vo crkvata "Sveti Pantelejmon" vo Veles i vo sobornata crkva vo Ni{, kade e dostignato najrazvieno i najbogato prostorno i dekorativno re{enie vo obrabotkata na vnatre{niot prostor.

Stolbot kako arhitektonski element vo vnatre{nata kompozicija na prostorot e primenet so odreden odnos (toj e vitok i ima elegantna linija), taka {to stolbnite kompozicii pridonesuvaat za zgolemuvawe na impozantniot vpe~atok vo vnatre{nosta na crkvite.

I drugite ukrasni elementi pridonesuvaat za zbogatuvaweto na dekorativnite efekti vo vnatre{niot prostor. Obrabotkata na ikonostasot, ukrasuvawe na yidovite so oboeni ornamenti i freski, potoa polieleite, kandilata i drugo, {to sé zaedno ja potenciraat atmosferata vo vnatre{nosta na crkvite.                                                                                                                                                        "Sveti Pantelejmon"-Veles

Iako, objektite {to gi izgradil Andreja Damjanov ne se sosema originalni, tie kako po svojata arhitektonska koncepcija, taka i po arhitektonskata obrabotka, pretstavuvaat najuspe{ni arhitektonski ostvaruvawa od oblasta na sakralnata arhitektura za toa vreme. Toa go konstatiraat i stranskite patopisci od predminatiot vek, koi crkvite na Andreja Daamjanov gi vbrojuvaat me|u najubavite i najgolemite pravoslavni hramovi na Balkanot. Taka, i samiot majstor Andreja stanuva poznat i slaven graditel. Od nekolkute so~uvani pisma {to mu bile upatuvani mo`e da se vidi deka toj bil cenet, poznat i baran majstor i deka bil povikuvan so grupa svoi majstori da prezema gradbi po razni krai{ta na Balkanot.

Od pismata i drugata dokumentacija doznavame i za nazivot so koj mu se obra}ale na majstorot Andreja. Taka, vo pismoto od 5 mart 1868 godina od Saraevo go vikaat "arhitekt yidarski". Vo dogovorot pak za izgradbata na crkvata vo Ni{ go uslovuvaat so "pervomajstor".

Samiot Andreja se potpi{uval kako 'majstor', a vo pismoto upateno vo Mostar kako 'arhitektor'.

Andreja kako zograf

Zna~ajno e da se spomene deka majstorot Andreja, osven so gradba na objekti, se zanimaval i so `ivopis, odnosno zografstvo. Taka, na ikonostasot vo crkvata "Sveti Pantelejmon" vo Veles e so~uvana ikona so potpis na Andreja, datirana so 1848 godina, odnosno od vremeto koga rabotel i negoviot soselanec, Di~o Zograf.

Od ikonata koja pretstavuva lik na apostolot Toma, mo`e da se vidat i slikarskite sposobnosti na Andreja Damjanov i negovoto ~uvstvo za boi.

I vo oblasta na zografstvoto Andreja i negovite bra}a se pojavuvaat kako dobri sostavuva~i na ve}e poznatite slikarski tehniki. Imeno, tie se slu`ele so ermenija, rakopisno upatstvo po koe gi rabotele likovite na svetcite.

Smrtta i delata

Po dolgogodi{na tvore~ka i naporna rabota Andreja Damjanov umira na samo 65 godi{na vozrast vo Veles, nekade vo vtorata polovina na 1878 godina. Pogreban e na grobi{tata kaj crkvata "Sveti Pantelejmon".

Za da dobieme pojasna pretstava za grade`nata aktivnost na Andreja Damjanov, }e gi navedeme negovite dela hronolo{ki po godinata na gradeweto:

1. Sobornata crkva "Sveta Bogorodica" vo Skopje na koja Andreja raboti vo tajfata na svojot tatko vo 1835 godina. Ovoj hram po uni{tuvaweto vo po`arot vo 1944 godina, po~na da se rekonstruira vo 2004 godina i dodeka gi pi{uvavme ovie redovi ve}e se izdigaat prvite delovi od hramot na starata lokacija, odnosno sproti zgradata na MANU.

2. Crkvata "Sveti Jovan" vo Kratovo, 1836 godina.

3. Crkvata "Sveti Pantelejmon" vo Veles, 1840 godina.

4. Crkvata "Sveti Ilija" vo Pe~ewevac, 1844 godina.

5. Crkvata vo manastirot "Sveti Joakim Osogovski" kaj Kriva Palanka, 1845 godina.

6. Crkata "Sveti Apostoli" vo Turekovac, 1845 godina.

7. Crkvata "Sveta Bogorodica" vo {tipsko Novo Selo, 1850 godina                                        

8. Crkvata "Sveti Nikola" vo Kumanovo, 1851 godina.                   

9. Crkvata "Sveti \orgi" vo Smederevo, 1855 godina.

Poradi zaslugite za razvojot na arhitekturata vo Makedonija, sekoja godina na arhitektite vo zemjava im se dodeluva nagradata, "Adreja Damjanov", za osobeni zaslugi i tvorbi od oblasta na arhitekturata, a "Makedonski po{ti" izdadoa i marki~ka so negoviot lik.

                                                                                                     TresoncheWeb